Zora Vadnjal Gruden, dr. med., d.o.o.

Ambulanta medicine dela, prometa in športa.



Članki

   

Zdravilni Vrtovi(06.03.2011)Prepričanje, da ima stik z vrtom ugoden vpliv na bolnike je staro stoletja in se z različno intenzivnostjo pojavlja v različnih kulturah.Zdravilni vpliv se ocenjuje kot olajšanje določenih simptomov bolezni, izboljšanje izida zdravljenja, izboljšanje splošnega počutja bolnika in obiskovalca vrta. Za kronične bolnike je zelo pomembno večje zaupanje in večje udobje in olajšanje simptomov, ki so posledica stresa. V vrtu je pomemben neposreden stik človeka in narave, pokazalo pa se je, da je tudi pasiven način opazovanja narave učinkovit.

Zgodovina uporabe vrtov v okolju, kjer zdravijo bolnike

Prvi razcvet je bil v srednjem veku v Evropi t.i.„restorative gardens“- bolnišnice in samostani so imeli take prostore za bolnike, duševno bolne,da so v koščku vrta našli mir, sonce, senco, tihožitje, varnost. V 14. in 15. stoletju je bilo veliko naravnih nesreč (kuga, slabe letine žita, migracija v mesta) zato je trend takega zdravljenja zamrl. Pomen vrtov za meditacijo oz. rehabilitacijo se je zmanjšal in arhitektura je okna zidala v stavbah tako visoko, da nihče ni mogel videti vrtov okoli stavbe (Ospedale Maggiore, Milano 1458). V nekaterih mestih se je v posameznih bolnicah še ohranil vpliv narave na zdravljenje.
Nemški hortikulturni teoretik Lorenz Hirschfield je na koncu 18. stoletja prvi opisal pomen neposrednega stika bolnišnice in vrta. Kasneje so raziskovalci (Ulrich 1984) ugotavljali zdravilni vpliv neposrednega pogleda na vrt in vegetacijo pri rekonvalescentih. V 19. stoletju so poudarjali pomen prezračevanja prostorov in neposrednega stika z naravo s pogledom na cvetoče grede in sonce. To je pripeljalo do novega oblikovanja bolnišnic v paviljonskem stilu. Tak način gradnje je vključeval tudi zunanje prostore med oddelke bolnišnic. Pozno 18. in 19. stoletje je prineslo tudi spremembe v zdravljenju psihiatričnih pacientov. Vključevali so jih v obdelovanje zemlje in vrtnarjenje kot del terapije.
Napredek v medicini, nove tehnike in spoznanje novih diagnostičnih metod, je povzročilo, da so bolnišnice začeli načrtovati tako, da je bil celoten poudarek zgolj na čimboljših pogojih za možnost uporabe novih tehničnih znanj. Odstranili so vrtove, ki bi odvračali pozornost osebja, namesto vrtov so nastala parkirišča ali tenis igrišča za zaposlene. Osebju so skušali prihraniti čim več nepotrebne hoje, zato tudi ni bilo več prehodov in paviljonov. Velike mestne učne bolnišnice so postale model za gradnjo podobnih po vsem svetu. V nekaterih redkih bolnišnicah se je v tem času vrt še ohranil, vendar ni bil prepoznavno označen. Tako je bilo bolj naključje, da so ga pacienti in obiskovalci našli in uporabljali. V poznem 20. stoletju sta prevladovala dva tipa oblikovanja bolnišnic – visok stolp na podstavku ali dolga klinasta stavba na katero so s strani pripeti oddelki. Vrtovi in stik z zunanjim svetom so se ohranili le še v ustanovah za umirajoče in psihiatrične bolnike. Tam so še priznavali, da bi narava lahko imela pozitivni vpliv na čustveno stanje in počitek bolnikov zato, ker so v ospredju psihične težave. Zavarovalnica je s stroški pritiskala na skrajševanje ležalnih dob in zato ni imel nihče časa razmišljati o vrtovih in njihovem pozitivnem vplivu na zdravje bolnikov.


Vpliv vrtov in naravnega okolja na izid / uspeh zdravljenja

V 20. stoletju je prevladovalo prepričanje, da morajo biti zdravstvene ustanove zgrajene tako, da se vse osredotoči na uporabo moderne tehnologije v diagnostiki in zdravljenju. Prostori, ki so jih gradili so bili visoko funkcionalni in sterilni in kot taki stresni za bolnike in osebje s čustvene plati. Tradicionalno znanje in prepričanje o tem, da je stik z naravo pomemben in koristen v procesu zdravljenja, je šlo v pozabo. Vendar je proti koncu 20. stoletja naraščal pomemen celostnega pristopa medicine in zdravstvenih ustanov k bolniku, ki je stopil v središče vsega dogajanja. Tako so pričeli ponovno oživljati znana dejstva o koristnem vplivu narave in vrtov v procesu zdravljenja.
Izvedenih je bilo kar nekaj študij o vplivu okolja na somatske in emocionalne znake obolenj in stresa (Rubin et al 1997,Ulrich 1984, 1992).
Vrtovi so doživeli renesanso v okviru zdravstvenih ustanov, ker so naraščala dejstva, dokazi, da je uporaba naravnega okolja in vrta v procesu zdravljenja pomembna za izboljšanje pacientovega doživljanja bolezni in za izid zdravljenja.
Vrtovi, kot zdravilni vrtovi (“healing gardens“) imajo pozitiven učinek na vse njegove uporabnike- bolnike, osebje in obiskovalce.
Tudi uporaba vrta kot zdravilnega okolja je lahko večplastna: aktivna( hortikulturna terapija in aktivnosti v okviru fizikalne rehabilitacije); manj aktivna a bolj socialno naravnana( pogovarjanje s svojci, zdravniki v parku ali sedenje v parku, na soncu); pasivna ( opazovanje vrta in narave skozi okno).
Vsi vidiki vplivajo na bolnikovo doživljanje stresa in izid zdravljenja.

Stres v času hospitalizacije ali preiskav je odgovor bolnika na okoliščine, ki so za bolnika v njegovi vlogi izziv, predstavljajo neke zahteve ali ogrožajo njegovo dobro počutje. Te okoliščine so v tem trenutku zanj stresorji. Nepoznan pričakovan kirurški poseg, neznane diagnostične postopke, izgubo nadzora nad odločanjem, izgubo zasebnosti, depersonalizacija v administrativnih postopkih,prekinitev vseh dosedanjih socialnih aktivnosti in stikov- vse to doživi bolnik ob sprejemu v ustanovo.Pri tem se odzivajo čustva in tvorijo nove prioritete trenutnih potreb, ki jih bolnik ne more uresničiti zaradi institucionalnih pravil in zahtev. Čustva oblikujejo asocacije na morda podobne ogrožajoče situacije, ki jih je človek že doživel. Tako se stres poglablja. Stanje lahko poslabša tudi okolje-npr. mnogo bolniških sob je oblikovanih tako, da se iz postelje ne vidi neba, narave ali pogleda skozi okno, v intenzivnih terapijah pacientu v oči svetijo luči, ki jih ne more sam uravnavati; zaradi narave dela ali velikosti sob ni zasebnosti.
Stres se manifestira s psihološkimi učinki( anksioznost, jeza, depresija, socialni umik), fiziološkimi učinki( sproščanje adrenalina, noradrenalina, kortizola in posledično delovanje na frekvenco srca, krvni tlak, imunski sistem), nevroendokrinimi učinki( posledično več infektov ali manjši odgovor na terapijo).Odziv je odvisen od kronične/akutne narave bolezni, sposobnosti spopadanja z boleznijo, dolžine zdravljenja.
Vse raziskave so pokazale, da je zdravilni učinek vrtov na izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma na učinek zdravljenja vezan na zmanjšanje stresa in njegovih manifestacij (Ulrich 1992a, Cooper Marcus, Barnes).
Izoblikovala se je teorija t.i. podpornih zdravilnih vrtov, ki to dosežejo tako,da :
  • dajo bolniku občutek nadzora in zasebnosti

  • omogočajo socialno podporo in socialno mrežo

  • omogočajo telesne aktivnosti bolnika

  • omogočajo dostop do narave s pozitivnimi sestavinami , ki zamotijo bolnika

  • omogočajo občutek varnosti


  • Te lastnosti omogočajo zdravilni učinek za vse uporabnike vrta- bolnike, osebje in obiskovalce.

    Občutek nadzora in odločanja o situaciji je zelo pomemben za zmanjšanje stresa.S tem, ko ima bolnik na voljo vrt se mu ponudi priložnost, da se umakne vanj in s tem pridobi možnost odločanja ali bo res šel ali pa gre lahko le za „miselni pobeg“ .Pomemben je dostop do vrta, ki mora biti enostaven, jasno označen in dostopen tudi za invalidske vozičke.Vsaka možnost nadzora nad seboj in boleznijo je pomembna in mora biti povdarjena tudi z načrtovanjem vrta.Vrt bo bolj obiskan, če bo v bližini prostorov, kjer s ljudje družijo-npr.kavarne, ob glavnih hodnikih..Vendar je pomembna lastnost takega zdravilnega vrta tudi omogočanje zasebnosti, oblikovan mora biti tako, da ponuja možnost umika in sedenja ter druženja oz razgovorov s svojci ali zdravnikom v mirnem odmaknjenem kotičku, ki ima lastnosti zasebnosti.Če gre za osebje ali kronične bolnike je občutek nadzora mnogo večji, če lahko sodelujejo pri oblikovanju vrta npr s predlogi.

    Ljudje nujno potrebujemo svoje varno socialno gnezdo ali mrežo socialnih odnosov, da lahko normalno funkcioniramo.Ob hospitalizaciji se mnogo naših socialnih vezi potrga; ne moremo več v službo,naša družina funkcionira brez naše udeležbe, ostanemo brez običajnih socialnih aktivnosti (rekreacija, gledališče, glasba). Pravilno oblikovan vrt bo nudil in povečal socialno in emocionalno podporo vsem obiskovalcem. Bolniku daje občutek varnosti in skrbi zanj, občutek, da je cenjen in lahko pove svoje želje in ima občutek pripadnosti neki skupini-na vrtu. Različne študije so dokazale, da boljša socialna podpora izboljša izide rehabilitacije pri pacientih po AMI, podaljša preživetje pri pacientih z metastatskim rakom in Alzheimerjevi bolezni.Zato je pomembno, da se naravno okolje-zlasti zelene rastline- namesti tudi v čakalnice in sobe za sprejem na oddelek.Poleg tega k temu pomagajo tudi ležalniki, ki jih svojci lahko premeščajo po različnih delih vrta.
    Razen za bolnike so parki pomembni tudi za jačanje socialne podpore obiskovalcev in zaposlenih.V ustanovah, kjer zdravijo otroke zbolele za rakom, so bili pogosti obiskovalci vrtov odrasli, čeprav so bili ti vrtovi izrazito načrtovani za otroke.Prav tako so samoocenjevalni vprašalniki pokazali, da uporabniki vrtov/ parkov izven bolnišnic, uporabljajo le te zato, da se „ srečajo s prijatelji, imajo občutek družinske pripadnosti, zaradi občutka tovarištva“.V urbanih okoljih, kjer je živelo precej starostnikov, so se le ti bolje in hitreje integrirali v okolje tam, kjer je bilo v okolju več trave in dreves.Zlasti je bil ta učinek večji v okoljih, kjer so sicer beležili več kriminala.

    V eni izmed raziskav, ki so jih opravili v psihiatrični bolnici v Kanadi so preučevali katero okolje bi izbrali bolniki in osebje za klepet ali opazovanje narave ali drugih v vrtu. Pokazalo se je, da so bili odgovori obeh skupin enaki- za opazovanje okolja in drugih bi oboji izbrali odprt zelen prostor z veliko trave in za pogovor bolj zaprt kotiček z grmovjem in drevesi.Vedno je potrebno upoštevati tudi kulturološke razlike( npr. številčnost članov družine v nekaterih okoljih)

    Telesna aktivnost je pomemben element rehabilitacije pri mnogih obolenjih in starostnih skupinah.Ob telesni aktivnosti se tudi zmanjša depresija npr. pri kardiovaskularnih bolnikih, pri adolescentih in otrocih, hoja ali telesna aktivnost lahko zmanjšata anksioznost ter stres in vse njegove posledice.Poleg tega je za starejše zlasti pomembno že samo gibanje in izpostavljenost soncu, zaradi tvorbe vitamina D.

    Zakaj interakcija z naravnim okoljem ali njegovo opazovanje lahko zmanjša stres?

    Intuitivno prepričanje, da lahko opazovanje zelene vegetacije, vode in drugih elementov narave deluje sproščujoče na človeka sega daleč nazaj v zgodovino.Nekatere sodobnejše teorije zagovarjajo princip učenja; človek naj bi se tekom sedanjega življenja naučil povezovati prijetne sproščujoče stvari z bivanjem v naravi.Enako naj bi povezoval urbano okolje s stresom.
    Evolucijska teorija zagovarja trditev, da se je v milijonih let izoblikoval genetski „spomin“ pozitivnega odziva na naravo.To je bila posledica tega, da je bilo tako okolje bolj naklonjeno preživetju naših prednikov. S tem, ko so se naučili hitro prilagoditi in zmanjšati posledice / učinke stresa , so imeli pomembno prednost za preživetje v primerjavi z drugimi in favorizirali izbor v tej smeri.Zato se je pri prednikih izoblikoval ta hiter odziv in se je obdržal za vedno.Ta prilagoditveni odgovor se mora izvršiti zelo hitro, v nekaj minutah. Zajema paleto pozitivnih učinkov na zdravje po prilagoditvi na stres- pozitivna psihična naravnanost, znižanje krvnega tlaka, znižan nivo stresnih hormonov, pospešena imunska odzivnost. Posledično torej zelene rastline, rože, cvetoče rastline, drevesa, mirna ali počasi tekoča voda, trava, odprti prostori, nenevarne živali( metulji, ptice) izzovejo pozitivne reakcije v smislu zmanjševanja stresa in hitro regeneracijo .

    Z različnimi raziskavami so preizkušali to domnevo-kako lahko že zgolj opazovanje narave zmanjša stres Uporabniki parkov izven bolnišnic, so povedali, da je najpogostejša stalna korist obiska v parku prav regeneracija oz osvežitev po stresu. Svoje razpoloženje so opisovali z občutki, kot so- vedrina, umirjenost, sproščenost. Povezana so bila z opazovanjem visokih dreves, področij z vodo, bujno vegetacijo, rožami in odprtimi prostori. V raziskavi med študenti campusa v Angliji ( Francis, Cooper Marcus) so z vprašalniki ugotavljali kam gredo, ko so izpostavljeni stresu ali se počutijo depresivne. 75% jih je odgovorilo, da se odpravijo v naravo/ trava, urbani park, prostor ob vodi ali oceanu.Ko so primerjali učinek zmanjšanja stresa v primerjavi s telesno aktivnostjo, kajenjem , drugimi družabnimi aktivnostmi se je izkazal sprehod v naravi za najbolj učinkovitega.
    Študentje so v samoocenjevalnem vprašalniku poročali o pogostejših pozitivnih emocionalnih stanjih pri opazovanju parka v urbanem okolju.(Ulrich 1981).Pri njih so beležili tudi z EEG več aktivnosti v alfa spektru; podobno so ugotavljali na Japonskem pri študentih ob opazovanju zelenega griča, jeklene konstrukcije in cvetočih rož.EEG je pokazal, da je bila količina alfa valov pri njih največja ob opazovanju zelenega griča ali rož.
    Ulrich in sod. so preučevali vpliv opazovanja narave na stres z meritvijo fizioloških parametrov ter vzporedno s samoocenjevalnimi vprašalniki.Zajeli so 120 ljudi, ki so jim predvajali video posnetek narave z vegetacijo ali posnetke vode ali zgradbe brez zelene narave.Po izpostavljenosti stresu v laboratorijskih pogojih, so se najhitreje umirili stresni parametri pri tistih, ki so opazovali naravo. Največji vpliv se je pokazal na znižanje krvnega tlaka, zmanjšanje mišične tenzije in kožne prevodnosti. Učinek je bil viden v 3-4 minutah.V čustveni sferi pa so doživeli manj strahu in jeze.
    Zanimiva je bila raziskava v kateri so ugotavljali ali je pri voznikih, ki so doživljali stres v jutranji prometni konici, pomembno okolje v katerem se vozijo na delo. Rezultati so bili presenetljivi, saj se je izkazalo, da je stres veliko manjši in hitreje obvladan, pri tistih, ki na poti v službo opazujejo naravo. Pri tem vemo, da je del vidnega polja , kjer so zaznavali naravo majhen, saj so imeli vsi pred seboj cesto in druga vozila.Učinek je bil pozitiven tudi pri kratki vožnji, nekaj 10 minut.
    Pri delavcih zaposlenih v tovarnah- proizvodnji in v pisarnah, so ugotavljali, da je pri možnosti pogleda skozi okno v naravo prisotno mnogo manj parametrov stresa in večja sproščenost po stresnih dogodkih v službi.
    Preučevali so tudi bolnike, ki so čakali planirani ortodontski kirurški poseg. Merili so srčno frekvenco,krvni tlak, ocenjevali so anksioznost in strah pred posegom. Če so tem pacientom projecirali 5-15 minut posnetke narave na steno ali na strop nad mizo, kjer so čakali poseg, je bil učinek pozitiven za vse opazovane parametre.( Katcher et al 1984, Heerwagen 1990)

    Ker smo ugotovili, da že kratkotrajno opazovanje narave prinese izboljšanje in obvladovanje stresa, je pričakovano daljša interakcija z naravo in naravnim okoljem še trajneje koristna.
    Ulrich je v eni svojih najpogosteje citiranih študij preučeval bolnike po abdominalnem kirurškem posegu.Razvrstili so jih v dve skupini, ene v sobe s pogledom na drevesa in druge s pogledom na opečno steno. Bolniki v prvi skupini so imeli za nekaj dni krajšo ležalno dobo po operaciji, potrebovali so manj analgetikov, manj močne analgetike, ter imeli manj lažjih zapletov / nausea, glavobol/.Tudi motivacija za dodatne rehabilitacijske ukrepe je bila večja.
    V univerzitetni bolnišnici v Upsali so pri 160 pacientih spremljali stres in anksioznost po operaciji srca. To je bilo najmanjše pri pacientih, ki so v pooperativnem obdobju opazovali slike narave- dreves.


    Načela načrtovanja zdravilnih vrtov
    Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določena načela, da imajo vrtovi lahko svojo vlogo.
    1. prisotnost različnih prostorov, pestrost možnosti ( odprti prostori, zakriti kotički, prostor za večje in manjše skupine). Pri specifičnih zahtevah npr. slepi je pomembno upoštevati vonj in možnost hoje z oprijemanjem ograje in sedenjem na odprtem.
    2. Omogočanje socialnega stika in druženja ob upoštevanju kulturoloških razlik
    3. omogočanje telesne aktivnosti kot tudi sodelovanja pridodelavi vrta
    4. dovolj zelenja in nekaj tudi naravnih „distrakcij“, potke, ploščati kamni za pot, ptice , metulji. Naj bo ena tretjina poti in trdih površin in dve tretjini zelenic
    5. izogibati se moramo dvoumnosti sporočil in objektov; abstraktne slike in kipi imajo za ljudi v stresu tak pomen kot je najmočnejše čustvo, ki ga povzroča stres in ne kot ga sporoča umetnik
    6. zmanjšati moramo nadležne signale in motnje, npr. hrup, smrad, premočna svetloba brez možnosti sence

    Poleg teh načel je modro upoštevati tudi stare modrosti, kot je npr feng shui.
    Feng shui (FŠ) je stara kitajska umetnost harmoničnega življenja z okoljem.Feng-veter in shui- voda, sta dva pojma, ki odražata vplive narave na življenjske pogoje vseh živih bitij.
    Klasični FŠ je starodavna praksa, ki proučuje kako izkoristiti energijo naravne sile chi. Pri svoji analizi upošteva človeka, okolje, prostor in čas. Z metodami FŠ spoznavamo in izboljšujemo energije v okolju, aktivno vplivamo na lastno usodo in usodo drugih.
    FŠ je umetnost življenja v harmoniji z vidnimi in nevidnimi energijami iz okolja. Živeti v harmoniji pomeni vzdrževati dobro zdravje, osebno in družinsko srečo, dobro počutje, poslovni uspeh, duhovno rast, uživanje v lastni družbi, druženje z družino in prijatelji.
    Zavedno lahko cilje dosežemo s tem ko krepimo pozitivne energije iz okolja in odklanjamo ali se izogibamo negativnim energijam.Pozitivne in negativne energije so nevidne, lahko pa jih začutimo. Ljudje smo povezani z okoljem. Narava ima lastne zakonitosti, ki jih moramo upoštevati, kajti sicer ustvarjamo kaotična stanja in vire negativnih energij. Vsa živa bitja oddajajo energijo, ki je vir življenja. Krožiti mora svobodno brez preprek, ker smo le tako preskrbljeni z življenjsko močjo in imamo vse pogoje za zdravo življenje.
    Kitajska modrost uči,da pozitivna energija poteka mehko in uravnoteženo
    Negativna energija, se ustvarja na mestih nesorazmerja med jinom in jangom .
    Škodljive in moteče energije potekajo agresivno, v ravni liniji, prehitro, prepočasi.
    Vpliv skušamo omiliti s preusmeritvijo gibanja v obliki večkratne črke S

    Preveč JINA nastaja kjer so:
    visoka drevesa v bližini stavb, senca, temačni in vlažni prostori, premalo svetlobe, veliki prostori – malo ljudi, temno staro pohištvo
    Zdravstvene težave:
    nizek pritisk, kronične bolečine, težave s sluhom, sladkorna, nespečnost, spodnji del trebuha, jetra, vranica, pomanjkanje apetita, utrujenost.
    Pomoč:
    - solna lučka, vesele abstraktne slike v prostoru, zračenje prostorov, dobra osvetlitev.

    Preveč JANGA nastaja kjer so:
    presvetli prostori, prevelika okna, kvadratno in pravokotno pohištvo, preveč rdeče ali oranžne barve, preveč ogledal, velike bele prazne stene, veliko število ljudi, premočna svetloba,(trgovski centri, diskoteke, avtoceste, železniški tiri)
    Zdravstvene težave:
    visok tlak, glavobol, težave z vidom, hiperaktivnost, notranji nemir, pogosto vnetje organov, težave z mišičnimi tetivami, tanko in debelo črevo, pretiran apetit
    Pomoč:
    ravnovesje dosežemo z uporabo preprog, zaves, posteljnine v modrih odtenkih, ovalne in okrogle oblike, rastline kot pregrade v prostoru,

    Rastline moramo uskladiti z okoljem v katerega jih umeščamo.
    Obstajajo preverjeno dobre kombinacije rastlin in materialov, vendar moramo pri njihovi uporabi upoštevati tudi želje prebivalcev, obiskovalcev, zaposlenih, kakor tudi podnebne razmere, vrsto tal in prostor. Ustvariti moramo harmoničen odnos med naštetimi elementi, če želimo dobro rastoče in zdrave rastline, kakor tudi dobro počutje ljudi.
    Vrt oz. park je živ organizem. Skozi celo leto se spreminja, od rojstva spomladi ,do polne rasti poleti, do umiranja jeseni in počitka pozimi. Skozi vse leto ga je potrebno negovati, vendar je prav da mu pustimo naraven videz, ker le tako privablja ptice, metulje, žuželke, … , ki s svojo prisotnostjo dajejo višjo kvaliteto bivanju.


    Zaključki

    Določeni aspekti naravnih pokrajin( drevesa, trave, mirne vode) imajo pozitiven statistično dokazan učinek na zmanjšanje oz izboljšanje emocionalnih, vedenjskih, fizioloških parametrov stresnega odgovora pri ljudeh Tak učinek so opazili tudi pri bolnikih, ki so doživljali akutni stres, po nekajminutnem opazovanju narave.
    Vrt ali vrtu oziroma naravnemu okolju podobna scena zmanjša bolečino, zmanjša potrebo po aplikaciji zdravil in jakosti zdravil proti bolečini.
    Vsi učinki, ki jih vrt, kot zdravilno okolje izkazuje na bolnike, nastanejo kot posledica njihove zmožnosti za zmanjševanje rzličnih aspektov stresa. V večini raziskav se je izkazalo, da lahko omilijo stres in preko tega dlujejo tudi na druge izhode zdravljenja.
    Vrt bolniku omogoča boljši občutek nadzora nad situacijo, veča socialni suport in socialno mrežo, daje mu možnost fizične aktivnosti in dostop v naravo in odvrača pozornost iz trenutno žalostnih misli.
    Končni učinek je boljši učinek zdravljenja preko izboljšanja vseh parametrov stresa.

    Zora Vadnjal Gruden,dr.med.

    Viri:

    Cooper Marcus, C. and Barnes, M. (1999). Healing Gardens, Therapeutic Benefits and Design Recommendations. John Wiley & Sons, Inc. ZDA, pp. 610.

    Cooper Marcus, C. and Barnes, M. (1995). Gardens in Health Care Facilities: Uses, Therapeutic Benefits, and Design Considerations. Martinez, CA: The Center for Health Design.

    Francis, C. and C. Cooper Marcus. (1992). „Restorative Places: Environmental and Emotional Well-Being.“ In Proceedings of 24th Environmental Design Research Asosociation Conference. Boulder, CO: EDRA.

    Ulrich, R. (1986). „Human Responses to Vegetation and Landscapes.“ Landscape and Urban Planning, Vol. 13: pp 29-44.

    Cooper Marcus, C. and Barnes, M. (1995). Gardens in Healthcare Facilities: Uses, Therapeutic Benefits and Design Recommendations. Martinez, CA: The Center for Health Design.

    Dr. Alojz Ihan.(2004). Do odpornosti z glavo, Mladinska knjiga založba d.d.

    Therapeutic Responses to Natural Environments Using Gardens to Improve Health Care By Stephen Mitrione, M.D., M.L.A.

    Ulrich R. Effects of Gardens on Health Outcomes: Theory and Research. In: Healing Gardens: Therapeutic Benefits and Design Guidelines. Eds. Clare Cooper-Marcus and Marni Barnes. New York, NY: John Wiley; 1999: 27-86.

    Hendrich A, Fay J, Sorells A. Effects of acuity-adaptable rooms on flow of patients and delivery of care. Am J Crit Care. 2004; 13(1):35-45.

    Kaplan R, Kaplan S. The Experience of Nature. New York, NY: Cambridge University Press; 1989.

    Ulrich RS, Simmons RF, Losito BD, Riorito E, Miles MA, Zelson M. Stress recovery during exposure to natural nad urban evironmets. J Environ Psychol. 1991:11: 201-30.

    Nakamurea R, Fujii E. A comparative study of the characteristics of the electroencephalogram when observing a hedge and a concrete block fence. J Jpn Inst Landscape Arch. 1992:55;139-44.

    Intrinsic and extrinsic parameters in designing therapeutic landscapes for special populations and uses (D.E. Aldous, M.D. Aldous). XXVII International Horticultural Congress – IHC2006: International Symposium on Horticultural Practices and Therapy for Human Well-Being.

    Experiences and stress reduction of viewing natural environmental settings (C.Y. Chang, Y.H. Lin, M.T. Chou). XXVII International Horticultural Congress – IHC2006: International Symposium on Horticultural Practices and Therapy for Human Well-Being.

    Zora Vadnjal Gruden, dr. med.



    Ostali članki