Zora Vadnjal Gruden, dr. med., d.o.o.

Ambulanta medicine dela, prometa in športa.



Članki

   

Prehranski dodatki(17.11.2010)Prehranski dodatki so izdelki v farmacevtskih oblikah za dopolnjevanje običajne prehrane in ne morejo nadomestiti zdrave, uravnotežene prehrane ter zdravih življenjskih navad. Današnji ritem življenja pogosto prinaša s seboj pomanjkljivo in neredno prehranjevanje s predhodno predelano in osiromašeno hrano ter stresna stanja, ki vodijo v porušenje ravnotežja. Posamezna življenjska obdobja, kot so nosečnost, obdobje intenzivne rasti, prebolevanje bolezni, starost, hkrati pa tudi povečana telesna aktivnost in šport, zahtevajo še posebno pozornost v smislu uravnotežene prehrane za ohranjanje zdravja in dobrega počutja.

Posebne okoliščine, v katerih potrebujemo več vitaminov:

  • Kajenje; že ena cigareta na dan povzroči pomanjkanje vitamina C. Pomanjkanje pa se lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki vsak dan le vdihavajo cigaretni dim.

  • Onesnažen zrak; mestni ljudje zaradi onesnaženega zraka, nasičenega s smogom, ne dobivajo dovolj vitamina D. Smog namreč vsrkava sončne (UV) žarke.

  • Alkohol; tudi alkohol oropa telo vitaminov. Če človek vsak dan popije več kot en koktajl, lahko izčrpa svojo zalogo vitaminov B1, B6 in folne kisline.

  • Kontracepcijske tablete; ženskam, ki več let redno jemljejo kotracepcijske tablete, ponavadi primanjkujejo vitamini B6, folna kislina in vitamin C. Telo jih zaradi tablet sčasoma ne more več povsem izkoristiti..

  • Zdravila; nekatera zdravila lahko povzročijo hitrejše izločanje vitaminov iz telesa. Američani so obtožili aspirin, da se zaradi njega vitamin C izloča iz telesa trikrat hitreje kot sicer.

  • Delovna mesta; k pomanjkanju določenih vitaminov so nagnjeni ljudje, ki opravljajo nekatere poklice. Delovni pripomočki in snovi, s katerimi delajo, so lahko bolj ali manj škodljivi za zdravje, zato bi morali ti ljudje vsak dan dodatno zaužiti več antioksidantov: vitaminov A+C+E in Selen. Med »ogrožene« spadajo tiskarji, snažilke, ljudje, ki delajo z azbestom. S pomanjkanjem se v veliki meri soočajo tudi vsi, ki delajo pod neonskimi svetilkami, pa tudi tisti, ki uporabljajo kopirne stroje, fakse, tiskalnike.

  • Zelo zaposleni ljudje včasih izpustijo obrok in ga nadomestijo s prigrizkom, v katerem pa pogosto ni dovolj vitaminov in mineralov.

  • Nekateri vegetarijanci in ljudje s posebno dieto ne zaužijejo dovolj železa in vitamina B12.

  • Nosečnice potrebujejo več nekaterih vitaminov in mineralov (folna kislina, kalcij, magnezij).

  • S starostjo se zmanjšuje učinkovitost absorbcije, zato zgolj ustrezna hrana ne zadošča.


Vitamini in minerali naj bi imeli tudi zdravilne učinke, saj naj bi pomagali pri hitrejšem okrevanju po bolezni, antioksidanti pa naj bi preprečevali bolezni, kot so rak in bolezni srca in ožilja.



Kadar je prehrana uravnotežena, vitaminska terapija ni potrebna. Glede na to, da se pravzaprav nihče ne prehranjuje uravnoteženo, je občasno jemanje vitaminskih dodatkov upravičeno. Danes se vse bolj uporabljajo preparati na osnovi vitaminov in mineralov, bodisi kot nadomestek v prehrani, bodisi v terapevtske namene. Najpopularnejši so tako imenovani multivitaminski preparati, ki vsebujejo veliko vitaminov (in mineralov) in so dobra preventiva pri pomanjkanju esencialnih snovi. Dobro uravnotežen vitaminsko-mineralni preparat bi moral vsebovati: 12 vitaminov (A ali ß-karoten, C, D, E in vitamine skupine B), občasno vitamin K ter nekatere minerale in elemente v sledeh (Ca, Mg, P, Fe, Zn in J)..

Vitaminski dodatki so indicirani, ko se poveča tveganje za razvoj pomanjkanja vitaminov (hipovitaminoz ali avitaminoz). Terapevtski odmerki vitaminov v ta namen so lahko tudi precej večji od RDA (priporočenih dnevnih vrednosti), zato mora zdravljenje potekati pod zdravniškim nadzorom .

Z uživanjem vitaminsko bogatih jedi naredimo veliko dobrega, nenadzorovano jemanje velikih količin vitaminov pa ni vedno koristno.

Preden začnemo jemati prehranske dodatke, si natančno preberimo navodila. Upoštevajmo nasvete farmacevta ali zdravstvenega delavca. Vedno bolj se poudarja pomen pitja vode za organizem; brez zadostnih količin vode, tudi terapija s prehranskimi dodatki ne bo učinkovita. Najbolje je, da prehranske dodatke zaužijemo med obrokom (absorbcija je boljša, če je prebavni sistem stimuliran s hrano). V vodi topni vitamini se iz telesa izločijo precej hitro, zato so manjše doze, ki jih jemljemo dva do trikrat na dan, najbolj priporočljive. V maščobah topni vitamini se resorbirajo bolje med obrokom, ki vsebuje maščobe. Učinkovitost mineralov je povezana z vitamini in je bolje, da jih jemljemo skupaj z njimi.

Upoštevati moramo priporočene, redne odmerke prehranskih dopolnil ter pravilno shranjevanje izdelkov, ki je praktično enako kot pri zdravilih.

Kljub pestri ponudbi različnih prehranskih dodatkov, pa moramo vedno najprej poskrbeti za mešano in uravnoteženo prehrano. Sadje in zelenjava naj bosta sezonska; previdni moramo biti pri shranjevanju in kuhanju hrane, da se ohranijo hranilne snovi.


Nevenka Gale, dipl. medicinska sestra



Ostali članki